Prenos dobrih praks in bilateralni dogovori na Madeiri

Prenos dobrih praks in bilateralni dogovori na Madeiri – tradicija, trajnostni razvoj, prilagoditev na sodobne izzive

Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto, ki soustvarja z Društvom za razvoj slovenskega podeželja (Društvo za razvoj slovenskega podeželja), je bila del strokovnega usposabljanja z ogledom dobrih praks na Madeiri, ki se ga je udeležilo 47 strokovnjakov iz cele Slovenije, med njimi predstavniki 25 Lokalnih akcijskih skupin. Z mnogimi deležniki, med katerimi je sodelovala tudi dekanja izr. prof. dr. Lea-Marija Colarič-Jakše, so potekala mreženja, bilateralni dogovori ter prenos dobrih praks v slovenski podeželski prostor, in sicer:

1. Madeira ima močno razvit vinogradniški turizem (Crescer Sem Risco), ki se o vsebini približuje slovenskemu turizmu v zidanicah. Pri tem je posebnost arhitektura in pestra ponudba, ki vključuje poleg ponudbe lokalnih vin tudi wellness storitve.
   Možen projekt sodelovanja: Prenos dobrih praks pridelava in trženja vin, organizacije vinogradnikov, razvoj turizma na vinorodnih območjih.
2. Medgeneracijski centri (Sao Vicente) – predstavljajo center dogajanja in povezovanja med mladimi in starejšimi, gre za prenos tradicionalnih znanj in druženja. S pomočjo prostovoljcev se izvajajo različne izobraževalne delavnice v katere so vključeni mladi različnih starosti in socialnih okolij. Medgeneracijski center nudi tudi nastanitve, ne toliko v turistične namene kot za obiske prostovoljcev, ki v nadaljevanju izvajajo delavnice.
   Možen projekt sodelovanja: Prenos dobrih praks sodelovanja med mlajšimi in starejšimi, razvoj nove oblike turistične ponudbe z nastanitvami za gostujoče izvajalce različnih izobraževalnih in animacijskih storitev. 
3. Izobraževalni podeželski center (Zootehniška postaja Madeira) je organiziran v sklopu večjega kmetijskega posestva, kot center za širjenje znanj in spodbujanje zanimanja za kmetijstvo v prvi vrsti otrok, pa tudi za odrasle v smeri razvoja trajnostnega kmetijstva, čebelarstva in živinoreje.
   Možen projekt sodelovanja: Prenos dobrih praks razvoja  izobraževalnih centrov za otroke in mladino, kjer lahko na njim prijazen in dostopen način spoznavajo kmetijska opravila in pridelavo hrane. 

Gostitelji so predstavili izzive življenja na otoku vulkanskega izvora, kot so sobivanje v razgibani krajini z strmimi nakloni in zagotavljanje vode za prebivalstvo in kmetijstvo. Pridelava hrane poteka na terasah, kar so inovativno rešili s sistemom kanalov t.i. lavad, ki prepredajo otok in so ga začeli vzpostavljati že v 14. stoletju. V preteklosti je bila ključna predelava sladkornega trsa, danes pa je najpomembnejša dejavnost turizem, sezona traja skozi celo leto. Na posvetu z upravljalci programa LEADER/CLLD in predstavniki obeh LAS na Madeiri smo primerjali pristope in govorili o priložnostih. Slovenski LAS-i so v preteklosti že sodelovali z LAS-i iz Madeire, želja po nadaljevanju sodelovanja pa so izkazali predstavniki obeh držav. Gostitelji so predstavili raznolike lokalne ponudnike, naravne in kulturne znamenitosti ter socialen pristop k razvoju podeželja na Madeiri, saj so tamkajšnji prebivalci zelo ponosni na vse, kar jih zaznamuje in nudi njihov otok.

Podeželje Madeire je znano po dobrih praksah, ki združujejo tradicijo, trajnostni razvoj in prilagoditev na sodobne izzive (LAG Adrama). Še posebej izstopajo področja, usmerjena v:

1. Trajnostno kmetijstvo in tradicionalne terase (levadas)
– Levade: Namakalni sistemi, ki so značilni za Madeiro, omogočajo učinkovito uporabo vode na gorskih območjih. Te terase in kanali ohranjajo vodo iz rek in jo usmerjajo na kmetijske površine. Sistem je okolju prijazen in preprečuje erozijo tal.
– Polikulturno kmetijstvo: Tradicionalno mešanje različnih kultur na istem območju (npr. banane, sladki krompir, koruza) zmanjšuje potrebo po kemikalijah in povečuje odpornost pridelkov na podnebne spremembe.  

2. Spodbujanje lokalne prehranske samooskrbe
– Ribogojstvo in tehnična in znanstvena podpora morski ribogojni industriji (vzpostavitev centra za usposabljanje, raziskovanje in razvoj novih vrst in metod za vzgojo mladic).
– Podpora lokalnih kmetov: Preko tržnic in kmetijskih kooperativ se kmetom omogoča neposredna prodaja pridelkov, kar zmanjšuje stroške in povečuje dohodke.

3. Povezava kmetijstva s turizmom
– Agro-turizem: Mnoge kmetije na Madeiri ponujajo prenočišča in turistične izkušnje, kot so pokušine vina, tradicionalna kmečka kosila ali učenje o kmetijskih praksah.
– Madeirsko vino: Tradicija pridelave vina sega več stoletij nazaj. Povezava s turizmom omogoča obiskovalcem oglede vinogradov, vinskih kleti in degustacije.
– Predelava sladkornega trsa na tradicionalen način. Sladkorni trs je še vedno eden od pomembnejših kmetijskih proizvodov v regiji. Mlin Calheta Milll je eden najstarejših na otoku. 

4. Ohranjanje biotske raznovrstnosti
– Zaščitene rastlinske vrste: Na podeželju Madeire se ohranja tradicionalno pridelovanje avtohtonih rastlin in trajnih kultur, ki so odporne na lokalne podnebne razmere.
– Čebelarstvo: Proizvodnja visokokakovostnega madeirskega medu prispeva k ohranjanju opraševalcev in podpira trajnostno kmetovanje.
 
5. Skupnostne in kooperativne iniciative
– Kooperative za pridelavo banan: Skupna obdelava in trženje pridelkov pomaga majhnim kmetom pri dostopu do širših trgov. 
– Izobraževanje in prenos znanja: Lokalni centri za izobraževanje in delavnice spodbujajo prenos znanja o tradicionalnih tehnikah in inovacijah na mlajše generacije.

6. Ohranjanje tradicije in medgeneracijskega sodelovanja
– Ohranjanje tradicije s pomočjo kulturne dediščine. Objekti so spremenjeni v info točke, pa tudi v prodajne centre spominkov.
– Ohranjanje nesnovne dediščine, tradicionalni madeirski ples, ki povezuje različne generacije.
– Pomembno je tudi medgeneracijsko sodelovanje. Velik poudarek je dan mladim, tudi v povezovanju s starejšimi.