OPRAVLJENE IZMENJAVE ŠTUDENTOV
2024
Gašper Janez Ponikvar, Sara Petrovič, 2024
Namen prakse, v okviru Erasmus+ izmenjave, v Nemčiji je bilo izobraževanje na področju reje športnih konj za preskakovanje in dresuro ter menadžment hleva. Cilj je bil pridobiti praktične izkušnje pri delu z mladimi konji, izboljšati znanje o treningu konj ter razširiti vedenje o organizaciji dela v profesionalnem hlevu.
Delovnik se je začel ob 7. uri zjutraj s hranjenjem konj in nastiljanjem, sledil je zajtrk. Dopoldanski čas je bil namenjen ujahovanju mladih konj in jahanju, medtem ko je popoldne vključevanje dodatno delo z mladimi konji ter trening. Delovni dan se je zaključil s hranjenjem konj ob 16.30. Tedenska opravila so obsegala prosto skakanje konj, lonžiranje, trening preskakovanja ter dodatna opravila, kot so preseljevanje konj, cepljenje, razgliščevanje in urejanje okolice hleva. Po prvem mesecu prakse sva uspešno ujahala 9 od 15 mladih konj, ki so zdaj na stopnji jahljivosti. Sara Petrovič je pripravila na prodajo eno dresurno kobilo, ki je bila uspešno prodana, in začela delo z naslednjim dresurnim konjem. Poleg tega sva se udeležila predstavitve in ocenjevanja dresurnih žrebcev Hanoveranske pasme v Verdnu. Na dražbi premium ocenjenih žrebcev sva spoznala nove linije konj, kjer so se cene gibale med 250.000 in 2.000.000 evrov. V drugem mesecu sva nadaljevala z ujahovanjem mladih konj in dodatno ujahala še 6 konj. Udeležila sva se tudi licenciranja mladih žrebcev za preskakovanje ovir, kjer sta bila oba naša varovanca uspešno licencirana. Delo v hlevu je vključevalo tudi cepljenje, razgliščevanje, pripravo hlevov in skrb za dobrobit konj. Pridobljene izkušnje pri delu z mladimi konji in žrebeti bodo zagotovo koristile najinemu nadaljnjemu razvoju. Poleg tega sva pridobila dodatna znanja na področju reje športnih konj, vključno z izbiro žrebcev za določene rejne kobile glede na pedigre. Posebej pomembno je bilo razumevanje metod, kot sta line breeding in inbreeding, ter njihovega vpliva na kakovost potomcev. Ta znanja so bila izjemno koristna pri načrtovanju prihodnjih generacij športnih konj in izboljšanju genetskega potenciala reje. Praksa v okviru Erasmus+ izmenjave je bila izjemno poučna in koristna. Pridobila sva dragocene izkušnje pri delu z mladimi konji, izboljšala razumevanje treninga in organizacije v profesionalnem hlevu ter razširila najino strokovno znanje. Ta dva meseca bosta v veliki meri prispevala k najinemu razvoju v konjeniškem svetu in omogočila boljše razumevanje profesionalne reje in treninga športnih konj.





Ana Saje, 2024
Izmenjavo sem opravljala pri rejcu konj v njihovem hlevu Elevage D´Alauze, Saint Rome De Cernon, Francija, skupaj s sošolko Zalo. Izmenjava je potekala med 5. majem 2024 in 7. julijem 2024. Izmenjavo sem opravljala v okviru prakse na izbrani kmetiji. Za opravljanje izmenjave sem se odločila na podlagi zanimanja dela s konji v tujini, da si tako pridobim nova znanja v konjeniškem svetu. Ravno tako pa me je pritegnilo tudi, da so se ukvarjali z vzrejo in rejo endurance konjev, oz. konjev, s katerimi se tekmuje v distančnem jahanju, saj je ta disciplina pri nas v Sloveniji bolj malo razvita. Hlev, v katerem smo delale, ima okoli 80 konjev, ki so predvsem arabske pasme. Svoje konje imajo za tekmovanje v endurancu in pa nekatere kobile za vzrejo. Poleg vzreje svojih konj se ukvarjajo tudi z umetnim in naravnim osemenjevanjem kobil za stranke. Tako imajo v času sezone, poleg svojih konj, še okoli 15-20 kobil od strank, ki ostanejo pri njih v času osemenjevanja in pregledovanja. Najin dan je običajno potekal tako, da smo zjutraj začeli ob nekje pol devetih ali devetih zjutraj, če tisti dan ni bilo tekme (v primeru tekme smo začeli okoli pol sedmih/sedmih). Prva stvar, ki smo jo morale narediti je bilo nahraniti konje z mrvo in močno krmo oz. krmili. Po končanem hranjenju konj smo s pašnikov pripeljale kobile, ki jih je bilo potrebno tisti dan pregledati, če so breje ali, če bodo kmalu primerne za osemenitev. Ker sta bila oba lastnika veterinarja, smo v oskrbi včasih imeli tudi poškodovanega konja, ki smo ga morali oskrbeti. Ko smo končali z vsemi opravili, smo se odpravili trenirati konje, kar pomeni, da smo jih ali jahali ali delali z njimi na tleh/lonžirali. Po končanem treningu smo konje stuširali in očistili opremo ter jih dali na pašnik in potem imeli kosilo. Ko smo končali s kosilom, smo včasih pometli in pospravili po hlevu in nato spet trenirali konje. Po končanem drugem treningu s konji smo včasih še osemenili, naredili kakšen embrio transfer ali pregledali še kakšno kobilo. Na koncu dneva, okoli petih/šestih zvečer, pa smo še nahranile konje in odšle nazaj v internat. Sama izkušnja je bila odlična in sem se naučila veliko novega o delu s konji in o “breedingu” konj. Na izmenjavi sem prav tako spoznala nove ljudi, s katerimi sem sklenila nova prijateljstva in se naučila nekaj o življenju in kulturi v Franciji. Zame je bila to zagotovo najboljša izkušnja in, če bi se na koncu vsega morala še enkrat odločiti za izmenjavo, bi jo nedvomno ponovila.




Zala Legan, 2024
V začetku meseca maja 2024, sem se s sošolko Ano odpravila na izmenjavo v Francijo. Prakso sva opravljali na posestvu Elevage d’Alauze, na južnem delu Francije. Tam vzrejajo arabske konje, namenjene za tekmovanje v distančnem jahanju. Vse skupaj imajo približno 80 svojih konj, na posestvu jih je bilo okrog 50. Oba lastnika sta tudi veterinarja, zato so bili na posestvu tudi konji njihovih strank, največ je bilo kobil, ki so prišle na osemenjevanje. Vsak dan, sva najprej nahranili konje, nato pa sva po navadi pripeljali kobile iz pašnika, katerim je bilo potrebno opraviti ultrazvok. Kobile, ki so bile pripravljene, so osemenili umetno, ali z naravnim pripustom. Nekajkrat, sva imeli tudi priložnost spremljati presaditev zarodka iz ene kobile v drugo. Naučili sva se delati z mladimi konji in žrebeti, in pomagali pri različnih opravilih. Večkrat na teden, včasih tudi dvakrat na dan, sva tudi jahali, skupaj z lastniki, ali profesionalno jahačico. Večinoma smo jahali po terenu, saj je bilo treba konje pripraviti na tekme. Na tekme sva hodili zraven, kjer sva asistirali. Zame je bila to res neverjetna izkušnja, naučila sem se veliko novega, spoznala nove ljudi in sklepala nova prijateljstva. Ne bom pozabila vseh lepih terenov, ki sem jih tam prejahala, z res lepimi razgledi in čudovito naravo. V spomin se mi je najbolj vtisnil zadnji dan, ko smo jahali do reke, kjer smo imeli piknik in se s konji brez sedel kopali v reki. Tisti dan smo prejahali 30 km, in ustvarili res nepozabne spomine.





Maša Vidmar, 2024
Kot študentka zadnjega letnika sem od konca meseca aprila do konca meseca junija opravljala prakso na kmetiji Lipnik p.d. Toncar v St. Kanzin-u / Škocijanu na avstrijskem koroškem, v okviru projekta Erasmus+. Ne moram pozabiti lepega, toplega sprejema vseh družinskih članov in še lepšega življenja pri družini Lipnik p.d. Toncar. Zelo kmalu so me vzeli kot za članico družine, resnično sem se počutila kot doma. Dela na kmetiji mi niso tuja, a vseeno so mi v prvih dneh pokazali nekaj opravil v hlevu, s katerimi se še nisem srečala. V naslednjih tednih pa so mi dela v hlevu prišla v kri in ni bilo nobenih težav. Kmetija Lipnik p.d. Toncar se poleg živinoreje (prodajo mleka mlekarni Schärdinger) ukvarja tudi z turizmom, saj imajo pri bližnjem jezeru sedem apartmajev. Tudi jaz sem v času prakse pomagala pri čiščenju apartmajev, ter košnji zelenic okoli hišic z apartmaji. Dela v so se vsakodnevno odvijala v večini enakem vrstnem redu, tukaj govorimo o opravilih v hlevu zjutraj in zvečer. Čez dan pa je bilo zelo različno, od tega, da je bilo potrebno pospraviti kakšen apartma, pripraviti stvari v hlevu ali izven hleva, delo na vrtu in gospodinjska opravila. V času opravljanja prakse na kmetiji pa so me odpeljali na kar nekaj turistično zelo zanimivih destinacij kot so Peca, rudnik Obir; odpravili smo se tudi do Podkanjskega slapa in se povzpeli na razgledni stolp. V zadnjem tednu opravljanja prakse me je obiskala predsednica DI Maria Mader-Tschertou ter mi predala Priznanje za opravljeno prakso.







Lučka Peterlin, 2024
Za izmenjavo na Nizozemsko sem se odločila, ker bom septembra tam začela s fakulteto in želela sem si državo pred odhodom čimbolj spoznati, da mi bo potem, ko se tja za stalno preselim lažje in bolj domače. Vpisala sem se fakulteto Van Hall Larenstein, na program Equine, Sports and Business oz. konji, šport in poslovanje in ker bo ta, kot že ime pove, povezan s konji mi je bilo zelo pomembno, da je tudi moja Erasmus praksa povezana z njimi. Več o izkušnji Lučke Peterlin lahko preberete v kratkem prispevku.
Foto utrinki:



2019
Katja Keržič, 2019
Študentka Katja Keržič je opravila Erasmus+ izmenjavo v organizaciji C.A.R.A.H. v Belgiji.
Foto utrinki:


2017
Jan Tomšič, 2017
V poletju 2017 sem v okviru programa Erasmus+ preživel 2 meseca v Granadi, mestu na jugu Španije. Tam sem delal za organizacijo Europroyectos kot asistent za študente. Tekom mojega časa tam sem spoznal drugačno kulturo, se naučil govoriti špansko, pridobil delovne izkušnje in našel nove prijatelje. Priporočam tudi bodočim študentom, da razmislijo o tej možnosti in gredo delat v tujino, saj je to res nepozabna izkušnja, priložnost, ki se jo splača izkoristiti.
Foto utrinki:



2016
Katja Žagar, 2016
Foto utrinki:




OPRAVLJENE IZMENJAVE OSEBJA
2019
29. 5. – 30. 5. 2019
Od 29. 5. do 30. 5. 2019 so se predavatelji, strokovno administrativno in projektno osebje VŠ GRM Novo mesto udeležili strokovne ekskurzije v okviru projekta Erasmus+ – usposabljanje vodstva šole in strokovnih sodelavce v Avstriji (Kmečka izobraževalna skupnost – KIS). Aktivnosti mobilnosti osebja z namenom strokovnega usposabljanja so bile usmerjene v oglede dobrih praks s področja ekološke pridelave, pridelave senenega mleka in iskanja novih modelov trženja ter menedžmenta kmetijskih gospodarstev. Odličen primer dobrih praks smo doživeli tudi na inovativni turistični destinaciji Vulkanland v Avstriji, Vzhodni Štajerski, ki se je s premišljeno politiko razvoja razvila v izjemno prepoznavno turistično regijo. Razvila je raznoliko ponudbo, gostom se predstavlja kot dežela dobrega počutja z neokrnjeno naravo, izbrano kulinariko in bogato tradicijo. Udeleženci so se preko aktivnosti seznanili s številnimi primeri dobrih praks, pridobili ali okrepili partnerske vezi s tujimi inštitucijami (KIS in njegovi partnerji), pridobili so nova spoznanja s področja vodenja ekološke kmetijskega gospodarstva, izboljšali znanje tujega jezika ter socialne in kulturne kompetence (slovenske kmetije v Avstriji). Posredni rezultat in vpliv mobilnosti osebja je bil tudi zvišanje kakovosti visokošolskega izobraževanja in dvig socialne dimenzije visokega šolstva ter, tako kot mobilnost študentov, pomeni za študente, ki na izmenjavo v tujino ne morejo, priložnost, da mednarodno izkušnjo doživijo preko izkušnje mobilnosti njihovih predavateljev ali kolegov. Dolgoročne koristi izmenjave osebja povečajo zadovoljstvo osebja, nadaljnje karierne možnosti, pridobitev novih kompetenc, znanj in spretnosti, prenos znanja, spretnosti in kompetenc na študente na domači instituciji ter deljenje informacij s kolegi na VŠ Grm Novo mesto – internacionalizacija.
Strategija vključevanja Erasmus+ Visoke šole za upravljanje podeželja Grm Novo mesto
Z namenom izobraževanja na področju raznolikosti in vključevanja smo pripravili strategijo vključevanja z osebami z manj priložnostmi. To so:
- Posebne potrebe: Posebne potrebe vključujejo telesne, duševne, intelektualne ali senzorične primanjkljaje, ki lahko v povezavi z različnimi preprekami posameznika ovirajo, da bi v enakih pogojih kot drugi celovito in učinkovito sodeloval/-a v družbi.
- Zdravstvene težave: Ovire so lahko posledica zdravstvenih težav, vključno s hudimi oz. kroničnimi boleznimi ali kakršnimi koli drugimi telesnimi ali duševnimi stanji, ki preprečujejo sodelovanje v E+ programu.
- Ovire, povezane s sistemi izobraževanja in usposabljanja: Posamezniki, ki se iz različnih razlogov spopadajo s težavami v sistemih izobraževanja in usposabljanja. To so lahko osebne okoliščine ali posledica izobraževalnih sistemov, ki ustvarjajo strukturne ovire ali ne upoštevajo v celoti specifičnih potreb posameznika.
- Kulturne razlike: Kulturne in jezikovne razlike lahko predstavljajo velike ovire za učenje na splošno in za vključevanje v E+program, zlasti za posameznike z migrantskim ali begunskim ozadjem, na novo prispele migrante, pripadnike nacionalne ali etnične manjšine, uporabnike znakovnega jezika, posameznike s težavami pri jezikovnem prilagajanju in kulturnem vključevanju itn. Takšne kulturen in jezikovne ovire lahko potencialnim udeležencem celo preprečijo, da bi zaprosili za podporo prek programov.
- Družbene ovire: Sem lahko sodijo težave s prilagajanjem v družbi, kot so omejene socialne kompetence, asocialna ali visoko tvegana vedenja, druge socialne ovire lahko izvirajo iz družinskih okoliščin, na primer če je posameznik prvi v družini z dostopom do izobraževanja na visokošolski ravni ali je starš (zlasti samohranilec/samohranilka), skrbnik, rejnik ali sirota oz. oseba, ki je živela ali živi v institucionalni oskrbi.
- Ekonomske ovire: Oviro lahko predstavljajo ekonomske razmere, kot so nizek življenjski standard, nizek dohodek, in osebe, ki morajo ob izobraževanju delati za preživetje, so odvisne od sistema socialnega varstva, so dolgotrajno brezposelne, živijo v negotovih razmerah ali revščini, so brezdomci/-ke, v dolgovih ali imajo finančne težave itn. Sem sodi tudi finančna obremenitev zaradi potrebe po spremljevalni osebi.
- Ovire, povezane s sistemi izobraževanja in usposabljanja: Ovire se lahko pojavijo zaradi diskriminacije, povezane s spolom (spolna identiteta, izražanje spola itn.), starostjo, etnično pripadnostjo, religijo, prepričanjem, spolno usmerjenostjo, invalidnostjo ali presečnimi dejavniki (kombinacija ene ali več omenjenih diskriminatornih ovir).
- Geografske ovire: Geografska ovira je lahko življenje v oddaljenih ali podeželskih območjih, v obrobnih/najbolj oddaljenih regijah, v predmestjih, v območjih z manj storitvami (omejen javni prevoz, slaba infrastruktura) ali manj razvitih območjih v tretjih državah itn.
Prizadevali si bomo za zagotovitev pravičnega dostopa do priložnosti in zagotovili prilagojeno podporo udeležencem na podlagi njihovih potreb. Oseba, ki je odgovorna za to področje je Natalija Geršak.