SV. MIKLAVŽ (15. marec 270, 󠅬† 6. december 343)
6. december je pred vrati. Sv. Miklavž, angeli in parklji se že pripravljajo, da na predvečer praznika obiščejo otroke, pridne in poredne, zato je prav, da se nekoliko pogovorimo o svetniku, ki je tudi na Slovenskem zelo priljubljen, saj mu je v našem prostoru posvečenih približno 120 cerkva. Sv. Miklavž, znan tudi kot sv. Nikolaj iz Mire, mesta v Mali Aziji, je bil po izročilu edinec bogatih staršev, rojen v Patari, današnji Turčiji, ki je po smrti svojih staršev razdal vse svoje premoženje in se posvetil redovništvu. Ko je v Miri umrl škof, so se verniki odločili, da bodo za škofa izbrali tistega duhovnika, ki bo naslednje jutro prvi stopil v cerkev. To je bil ravno Nikolaj oziroma Miklavž. Ko je nastopil škofovsko službo, so kristjane v rimski državi še preganjali in tudi sam je bil zaradi vere v zaporu, tako kot mnogi drugi je bil žrtev Dioklecijanovih verskih preganjanj v prvih letih 4. stol.
Sv. Miklavžu pripisujejo vrsto čudežev, kjer pride do izraza njegova skrb za sočloveka. Na daljavo je rešil po nedolžnem obsojene krvnikovega meča. Rešil je tudi tri obsojence na smrt, tako da se je v sanjah prikazal cesarju in prosil za njihovo pomilostitev. Zelo znana je njegova radodarnost do treh revnih deklet brez dote, ki jim je po eni verziji legende kar po dimniku spustil tri kepe zlata, po drugi je zlato oziroma mošnjo denarja položil v pehar. S tem dejanjem je dekletom omogočil poroko in jih obvaroval pred ulico. Gre za ikonični prizor, brez katerega si je nemogoče predstavljati legendo o sv. Miklavžu, istočasno pa pripoved o treh dekletih pojasnjuje, zakaj se v času miklavževanja polagajo dobrote v pehar in zakaj se podarjajo pomaranče, le-te namreč simbolizirajo tri kepe zlata, s katerimi je svetnik poskrbel za tri siromašna dekleta.
Ob hudi lakoti je srečno pripeljal ladjo z žitom v Miro. V času lakote v Miri je izprosil le 100 mernikov z neke ladje, ki je bila namenjena cesarju v Rim. Zagotovil je, da kljub temu s pomočjo njegove molitve pri oddaji ne bodo imeli primanjkljaja, in to se je uresničilo.
Za svojega zavetnika ga častijo mornarji, brodarji in splavarji. Prve cerkve njemu v čast so postavljali ob vodah. Ljubljanska stolnica, ki je posvečena sv. Nikolaju, je bila prvotno cerkev ljubljanskih ribičev in čolnarjev. Razen tega je zavetnik za poroko godnih deklet, otrok, učenjakov, študentov, sodnikov, žrtev sodni zmot, ujetnikov, parfumerjev, celo skesanih tatov in morilcev. Sploh je zaščitnik vseh, ki potrebujejo pomoč .
