Sveti Martin: zgodba, tradicija in martinovanje

Martinovanje sodi poleg božiča in novega leta med najbolj priljubljene slovenske praznike. Sv. Martin je umrl 8. 11. 397 in bil pokopan 11. 11., to pa je približen čas, ko mošt dozori v vino. Od tod torej martinovanje. Toda kaj vemo o svetniku, po katerem je praznik dobil ime? Sv. Martin iz Toursa je bil rojen ca. 316 v Sombotelu na Madžarskem, v rimski Savarii, v oficirski družini. S 15. letom je moral stopiti v vojsko, kajti v tistem času so bili sinovi dolžni prevzeti poklice svojih očetov. V ta čas sodi Martinovo nepozabno dejanje, ko je pozimi delil svoj vojaški plašč s premraženim beračem.
Legenda o svetem Martinu

Ponoči se mu je prikazal Jezus, ogrnjen z darovano polovico plašča. Sv. Martin je izstopil iz vojske in se posvetil veri. Pot ga je med drugim pripeljala tudi v mesto Tours, v današnji Franciji, kjer se je prebivalcem tako priljubil, da so ga izbrali za škofa. Martin, ki si tega položaja ni želel, se je skril, toda gosi so ga izdale z gaganjem, kar pojasni, zakaj je v času martinovanja gos na krožniku in zakaj je na slikah svetnikova pogosta spremljevalka.
Zgodba svetega Martina

Martinu pa tudi pripisujejo zasluge za razvoj vinogradništva. Nekega dne je na svojem osličku prijahal na vizitacijo v samostan in medtem ko je imel opravka z menihi, je njegov osliček v vinogradu obgrizel poganjke vinskih trt. In kaj se je zgodilo? Obgrizene trte so bujno pognale in zato so sv. Martinu pripisali uvedbo obrezovanja trt.
Trte in čudež