Evropski poslanec dr. Igor Šoltes in Visoka šola za upravljanje podeželja Grm Novo mesto sta v petek, 10. 6. 2016, organizirala javni posvet o izzivih in priložnosti odpravljanja nepoštenih trgovinskih praks v verigi preskrbe s hrano. Čeprav je težko oceniti celotni obseg in pogostost nepoštenih trgovinskih praks, so takšne prakse v verigi preskrbe s hrano dejstvo in realnost. Pojavljajo se po celotni verigi, a največ jih najdemo pri odnosu med dobavitelji in trgovskimi verigami. To postavlja v neugoden položaj slovenske kmete in pridelovalce, ki jim razmere otežuje tudi dejstvo, da je ponudba prehranskih izdelkov s strani različnih ponudnikov, zadrug in živilsko-predelovalnih podjetij v Sloveniji izjemno razpršena, kar poslabšuje njihovo pogajalsko moč. Po analizah in raziskavah nepoštene poslovne prakse negativno vplivajo tudi na naložbe in inovacije, zaposlovanje, varstvo okolja, raznolikost izdelkov, vodijo pa tudi do velikih količin zavržene hrane. Po nekaterih podatkih bi naj nepoštene trgovinske prakse evropskim potrošnikom prinesle kar 30 do 40 milijard evrov stroškov na leto.

Zaradi vsega omenjenega smo želeli s posvetom spodbuditi dialog med ključnimi deležniki - kmeti, zadrugami, predstavniki živilskih in kmetijskih podjetij, trgovskimi podjetji in stroko – ter pri tem identificirati ključne izzive in priložnosti, predstaviti primere dobrih praks ter ponuditi konkretne rešitve in ideje. Na posvetu smo dati prostor predvsem primerom dobrih poslovnih praks, ki dokazujejo, da lahko veriga preskrbe s hrano deluje tudi brez nepoštenih poslovnih praks.

Z gosti smo naslovili naslednja vprašanja:

 

Z dogodkom smo obeležili tudi 130-letnico zavoda Grm Novo mesto – centra biotehnike in turizma.

Več o dogodku si lahko preberete na tej povezavi.